Vlada je razglasila 5. marec za nacionalni dan branja, ki ga bomo prvič zaznamovali že letos. Datum ni naključno izbran, saj je 5. marec rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir.
Veščina, ki krepi kritično mišljenje in ustvarjalnost
Branje je veliko več kot le prostočasna aktivnost. Je ključna veščina za razvoj posameznika in družbe. Omogoča namreč razumevanje informacij, kritično mišljenje, socialno vključenost, zaposljivost, aktivno državljanstvo in sodelovanje v demokraciji.
Zato je vlada praznik uvedla kot »odgovor na skrb vzbujajoče podatke o upadu bralnih navad pri otrocih in odraslih,« je ob razglasitvi poudarila ministrica dr. Asta Vrečko.
Rojstni dan ambasadorke branja kot nacionalni opomnik
Datum sovpada z rojstnim dnevom dr. Mance Košir (5.3.1948-2.5.2024), ene najbolj prepoznavnih ambasadork branja, publicistke in literarne ustvarjalke v Sloveniji. Njena predanost knjigam in razmišljanju je pustila sled, ki danes dobiva nacionalni pomen.
Manca Košir je s svojim delom povezovala besedila, spodbujanje branja in raziskovanje bralnih praks ter bila dolgoletna zagovornica bralne pismenosti in literarnih skupnosti.
Nacionalni dan branja: pobuda za bolj pismeno družbo
Ob nacionalnem dnevu branja se bodo vsako leto po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, od promocijskih in informativnih do strokovnih in znanstvenih, pri katerih bodo sodelovali knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove.
S tem je cilj postaviti osrednjo platformo, ki bo usmerila javno pozornost v pomen branja, ter spodbujala nadaljnje pobude in sodelovanja za bralno kulturo skozi vse leto.
Z dnevom, posebej posvečenem branju, naj bi tako okrepili bralno pismenost v vseh starostnih skupinah, povezali kulturo, izobraževanje in prosti čas ter razvijali kritično razumevanje, krepili jezikovne sposobnosti in doprinesli k lastnemu duševnemu zdravju.
Majhna navada, velike posledice
Nacionalni dan branja je praznik spomina in navdiha za vse generacije – namenjen je spodbuditi vsakogar, da ponovno vzame knjigo v roke, se poveže z drugimi in razširi osebne ter družbene meje znanja.
Branje nas povezuje, odpira nova obzorja in nas uči ne zgolj besed, temveč dolgoročno spreminja naš pogled na svet.