Band 6M: Ansambel neupogljivih
Nekdanja magistra ekonomije po možganski kapi v svojem devetem desetletju ni obstala – začne vaditi klavir. Najprej le z desno roko, saj ji leva nekaj časa ni delovala. Gospa Ljudmila Urbancl in njeni sostanovalci v domu starejših v Slovenj Gradcu so dokazali, da za začetek res ni nikoli prepozno. Z nastopi in lastno zgoščenko Kreativna starost rušijo prepričanje, da je starost čas za opuščanje.
Ansambel stanovalcev Koroškega doma starostnikov dokazuje, da se ustvarjalnost in učenje nikoli ne upokojita. V ansamblu so še Tatjana Lušnic na harmoniki, Maja Gregorič na mandolini, Mirko Rotovnik na kitari ter Majda Borovnik, ki poje sopran. Kot umetniška vodja z njimi sodeluje Mojca Kamnik. Člani z igranjem instrumentov krepijo kognitivno vitalnost, premagujejo fizične omejitve in tkejo nove prijateljske vezi. Z nastopi in lastno zgoščenko Kreativna starost rušijo prepričanje, da je starost čas za opuščanje.
Pot do poslanstva
Stanovalci doma so se odločili, da ne bodo le počivali in čakali. Pod vodstvom glasbene pedagoginje so se lotili instrumentov – nekateri po kapeh, nekateri z ohromelostjo, vsi z visoko starostjo in z neugasljivo voljo. Skupaj so posneli zgoščenko Kreativna starost in nastopali na večjih odrih. Kar se je začelo kot aktivnost, je postalo identiteta.
Učenje, ki spreminja
Za Band 6M učenje ni hobi – je orodje za ohranjanje vitalnosti in dostojanstva. Glasbena pedagoginja jih vodi, medsebojna spodbuda pa drži skupaj. Premagali so fizične omejitve, tremo, dvom in tista tiha prepričanja - kot je to, da je pri devetdesetih začeti igrati klavir norčija.
Skupnost kot gonilo
Znotraj doma so zgradili novo socialno tkivo: prijateljstvo, skupno muziciranje in občutek, da nekam spadaš. Navzven ponujajo močno sporočilo, da institucionalna rutina ni edina možnost za tretje življenjsko obdobje. »V glasbi smo kot eno.«
Krog znanja
Iz skupnega muziciranja člani črpajo energijo, ki jo prenašajo na odrih in v vsakdanjih stikih. Javnosti ponujajo živ dokaz, da so stanovalci domov starejših soustvarjalci skupnosti – ne le njeni pasivni del. Vsak nastop je lekcija za vse, ki pridejo gledat.
Preizkušnje na poti
Fizične omejitve so bile resnične: možganske kapi, ohromelost, visoka starost. A najhujši sovražnik ni bil fizični – bila je institucionalna rutina, ki ustvarjalno energijo zaduši tiho, brez drame, dan za dnem. In tisti notranji glas, ki pravi, da je za učenje novega čas preprosto minil.
Preobrazba
Iz pasivnih oskrbovancev so postali umetniki, ki nastopajo pred občinstvom in s tem vsakič znova dokazujejo, da se življenje ne konča z vstopom v dom starejših. Svojo skupno zgodbo so zapisali na zgoščenko – trajen dokument neuklonljivega duha, ki bo ostal za njimi.
S prejemniki priznanja ACS 2026 se je pogovarjal Darijan Novak
Foto: Jana Jocif