Cvetka Krampelj: Maestra srčne harmonije
Glasba ni le njen poklic – je njen način bivanja. Cvetka Krampelj, muzikologinja in zborovodkinja z Dolenjske, je desetletja gradila pevske zbore, ki so sčasoma postali skupnosti. Dan brez učenja je zanjo preprosto izgubljen dan.
Glasbena pedagoginja že desetletja navdušuje vse generacije za zborovsko petje. Glasbo razume kot naravno zdravilo in silo, ki presega družbene in kulturne razlike. Z mentorstvom na Univerzi za tretje življenjsko obdobje krepi socialne vezi in ljubezen do znanja.
Pot do poslanstva
Trideset let je Cvetka vodila Mešani pevski zbor Revoz in v vsakega pevca in pevko vlivala ne le ljubezen do glasbe, ampak občutek, da je del nečesa večjega. Ko se je zbor razvijal, se je razvijala z njim. Danes vodi program »Z glasbo v lepši dan«, ki starejšim krepi kognitivno vitalnost, in odpira pevske vrste vsem – tudi tistim, ki jih je okolica dolgo ignorirala: Romom in beguncem.
Učenje, ki spreminja
Cvetka se uči nenehno in brez opravičil. Seminarji, strokovna literatura, izmenjave z glasbeniki – a njen najgloblji vir modrosti je bila mama, ki ji je s preprostim odnosom do življenja pokazala, da skromnost in radovednost hodita z roko v roki. Prevzem vodenja odraslega zbora brez predhodnih izkušenj je bila njena prva velika preizkušnja – a jo je vzela kot priložnost, ne kot oviro.
Skupnost kot gonilo
Pod Cvetkinim vodstvom je zbor Revoz postal prostor, kjer note brišejo razlike med ljudmi, ki jih sicer ločuje marsikaj. Vabila je k petju tiste, ki so bili potisnjeni na rob, in v skupnem glasu iskala most čez prepade, ki jih politika in predsodki le poglabljajo. V okviru programa za starejše glasba deluje kot zdravilo za dušo in um. »Dan brez učenja je izgubljen dan« – to ni geslo, to je njen način življenja.
Krog znanja
Cvetka ve, da se glasba ne prenaša le z not na papirju, ampak iz osebe na osebo. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje ustvarja prostor, kjer se starejši ne le učijo petja, ampak odkrivajo, da so sami nosilci modrosti, vredne prenosa. Iz tega vzajemnega dajanja in jemanja raste skupnost, ki je močnejša od kateregakoli programa.
Preizkušnje na poti
Finančna stiska v mladosti ji ni omogočala šolanja, o katerem je sanjala. Ko je prevzela odrasli zbor, ji je manjkalo izkušenj in nekoga, ki bi ji pokazal pot. Stereotipi o starosti – prepričanje, da se starejši ne morejo več naučiti ničesar novega – so bili tista tiha sila, s katero se je spopadala znova in znova, z vsakim novim udeležencem programa.
Preobrazba
Cvetka je dozorela iz deklice z otroškimi sanjami v glasbeno mentorico z neverjetnim »pedagoškim erosom«. Spoštovanje si je pridobila z desetletji vodenja zborov, kjer glasba deluje kot naravno zdravilo za dušo. Ne le posameznih pevk in pevcev – celih skupnosti. Romskim ženskam je z glasbo odprla vrata v kulturni prostor, ki jim je bil prej zaprt. Hvaležnost njenih udeleženk, ki jih po vsem svetu spremlja ljubezen do petja, je njen tihi, a globoki odgovor na vprašanje, ali je bilo vredno.
S prejemnico priznanja ACS 2026 se je pogovarjal Darijan Novak
Foto: Jana Jocif