V Mestni knjižnici Kranj je 26. marca 2025 potekal strokovni posvet na temo družinske pismenosti. Poseben poudarek sta imeli predavanji, ki sta ju pripravili dr. Sonja Pečjak raziskovalka in redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dr. Ljubica Marjanovič Umek redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužena profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Predavanji sta se osredotočili na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, področji, ki bi morali biti slišani predvsem med starši.
Prijetne bralne situacije in pomen skupnega branja
Razvijanje interesa za branje pri otroku je zelo odvisno od dejavnosti, ki jih starši izvajajo z njim. Raziskave kažejo, da otroci katerih starši so jim v predšolskem obdobju pogosto brali, se pogovarjali o prebranem in obiskovali knjižnice, dosežejo boljše rezultate na testih pismenosti. Interes za branje začnemo razvijati že v zgodnjem obdobju, s skupnim branjem od prvih dni otrokovega življenja. S prijetnimi bralnimi situacijami kot je branje v naročju, otrok spoznava, da je branje prijetno in kasneje tudi koristno.
Ključno pri tem je vsakodnevno skupno branje, ki v Sloveniji še vedno ni dovolj pogosto – leta 2019 je namreč le 29% staršev redno bralo svojim otrokom medtem, ko je na Norveškem ta številka znašala 76% (vir: Knjiga in bralci VI, 2020).
Dr. Pečjak je poudarila, da sta bralna zmožnost, ki vključuje obvladovanje tehnike branja in kritično razumevanje besedila ter bralna kultura, torej dojemanje branja kot pomembnega, koristnega in prijetnega, tesno povezana. Navedla je tudi vrsto vaj za spodbujanje učenja in zanimanja za branje v predšolskem obdobju, kot so opazovanje slik, črk in besed, iskanje in prepoznavanje le-teh, poustvarjanje črk z različnimi materiali in telesom, prepoznavanje glasov v besedah ter zlogovanje.
Ključna sta redna vaja in vsakodnevno vsaj nekajminutno branje
Branje je spretnost, ki se razvija postopno, podobno kot vožnja s kolesom – z redno vajo in potrpežljivostjo. Vsak otrok napreduje v svojem tempu, zato ga ne smemo siliti v samostojno branje ali primerjati z vrstniki. Ključna sta redna vaja in kratkotrajno, a dosledno branje (5–6 minut dnevno doma in v šoli, skupaj do 15 minut, več tednov zapored). Tako otrok krepi miselno pozornost, delovni spomin, bralno kondicijo in motivacijo za branje. Pomembno je tudi glasno branje odraslih, saj na ta način otrok spozna, da branje ni le težko, temveč prinaša tudi užitek in ugodje.
Za več zanimivih informacij glede pomena družinske pismenosti, načinov njenega spodbujanja v domačem okolju ter podpore otrokom pri morebitnih težavah obiščite druzina.pismen.si, kjer vas čakajo koristni nasveti, praktična gradiva in smernice za starše ter strokovnjake, ki želijo prispevati k razvoju pismenosti v družinah.
K branju spodbujamo tudi na Lahko.si! Odkrijte tečaje, ki spodbujajo užitek in radovednost do branja, ter dostopajte do številnih koristnih vsebin. Vse informacije najdete v iskalniku na Lahko.si