Društvo Samooskrbni.net: Varuhi prehranske svobode
Društvo povezuje znanje o samooskrbi, trajnosti in prehranski varnosti. Po izgubi karizmatične ustanoviteljice nadaljuje njeno poslanstvo z enako strastjo. Z digitalnim arhivom modrosti o zemlji, s praktičnimi delavnicami in solidarnostjo brez bankovcev ohranja avtohtona semena in utrjuje prehransko suverenost za varnejšo prihodnost.
Ko je umrla karizmatična ustanoviteljica Sanja Lončar, so se člani znašli pred odločitvijo: pustiti, da vizija zamre, ali jo nadaljevati. Odločili so se jo nadgraditi. Mreža vrtnarjev je postala nacionalno gibanje za prehransko suverenost Slovenije.
Pot do poslanstva
Začelo se je z Sanjino vizijo: znanje o pridelavi hrane se ne sme izgubiti skupaj z generacijo, ki ga še ima. Danes ta vizija živi v 26 lokalnih timih po vsej Sloveniji in v digitalnem arhivu z več kot 500 predavanji. Mlajše generacije učijo preživetvenih veščin skozi dramske igre o naravi in zemlji – ker se otroci učijo z igro in ne po nareku.
Učenje, ki spreminja
Društvo zagovarja preprosto, a globoko resnico: najboljše učenje se zgodi, ko si umazan do komolcev. Vrstniška izmenjava izkušenj, lokalni timi in brezplačna delitev praktičnega znanja so hrbtenica gibanja. Soočili so se z izgubo ustanoviteljice, pomanjkanjem mentorjev in z vseprisotno odvisnostjo od korporativnih prehranskih verig – ki jo postopoma nadomeščajo z mrežo zaupanja in solidarnosti.
Skupnost kot gonilo
Mreža 26 lokalnih timov je kraj, kjer se vrtnarji, učitelji, starši in otroci srečajo v skupnem projektu prehranske neodvisnosti. Ohranjajo avtohtona semena, ker vedo, da je v semenu zapisano več kot le rastlina – zapisano je znanje generacij. »Povezani zmoremo več.«
Krog znanja
Digitalna knjižnica je živ arhiv, ki raste član za članom. Praktično znanje, ki se zbira v njej, ni namenjeno shranjevanju – namenjeno je uporabi in prenosu. Mlajšim generacijam skozi dramske igre podajajo preživetvene veščine kot strateško sporočilo: prihodnost je v lastnih rokah.
Preizkušnje na poti
Izguba Sanje je bila bolečina, ki je segla globoko. Gibanje je moralo znova najti svojo smer brez njenega vodstva in karizme. Podnebne spremembe, ki ogrožajo lokalno pridelavo, odvisnost od velikih verig in pasivnost, ki je v sodobnem svetu najlažja pot – vse to so ovire, ki jih ne premagaš z eno akcijo, ampak z vztrajnim delom dan za dnem.
Preobrazba
Iz društva, ki ga je zaznamovala ustanoviteljica, so prerasli v gibanje brez enega samega vodje – prav zato so danes še močnejši. vizijo so ne le ohranili, ampak razširili v sistem solidarnosti, ki deluje, ker ga ne poganja posameznik, ampak skupno prepričanje. Prihodnost, ki jo gradijo, ni nostalgija za preteklostjo – je odgovor na negotovost, ki prihaja.
S prejemniki priznanja ACS 2026 se je pogovarjal Darijan Novak
Foto: Jana Jocif