Glas tišine v Posavju – Društvo gluhih in naglušnih Posavje

Kategorija
Novice
Tip vsebine
Članek
Tematika
Gibanje VŽU
Lokalno
Avtor članka
Larisa Košir
Datum objave
Slika
Društvo gluhih Krško

 

Poslanstvo, stkano iz razumevanja in podpore 

Društvo gluhih in naglušnih Posavja, ki deluje v starem delu Krškega v rumeni sončni hiši že vrsto let igra ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja oseb z izgubo sluha v regiji. Njihovo poslanstvo je izvajanje posebnih socialnih programov za osebe z izgubo sluha, kar vključuje gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in s tinitusom.  

S svojimi programi se društvo skuša približati potrebam in željam svojih članov in jih enakovredno vključevati v slišečo družbo. Da bi osvetlili njihovo delo in izzive, s katerimi se soočajo, smo se pogovarjali z Vlasto Moškon, ki v društvu dela že 36 let in skozi vse leto vodi številne programe, s katerimi nudijo podporo ter svetovanje gluhim in naglušnim. 

Nevidna invalidnost, ki močno zaznamuje življenje 

»Gluhota je nevidna invalidnost. Oseba, ki ima težave s kakršnokoli okvaro sluha, se v svojem slišečem okolju počuti izločeno,« poudarja Vlasta Moškon in doda, da je ta invalidnost zelo obremenjujoča, saj se »slišeča družba pogosto ne zaveda, kako zelo omejujoča je gluhota in kako pomembna je prilagojena komunikacija.« 

»Z gluhimi in naglušnimi je potrebno pripraviti poseben pristop, da so ti ljudje enakovredno obravnavani v slišeči družbi in da se ob tem počutijo enakovredni,« še dodaja Moškonova.  

Ko želimo vzpostaviti stik z osebo, ki ima težave s sluhom, je nujna prilagoditev komunikacije – bodisi z znakovnim jezikom pri gluhi osebi ali prilagoditvijo govora pri naglušni. Prilagoditev pomeni, da poskrbimo za počasnejši, jasen govor ter skrbno izbiro besed, da so informacije jedrnate in razumljive. Na ta način zmanjšujemo strah in negotovost pri sporazumevanju. 

Varen prostor, kjer se počutijo sprejete 

Društvo tem osebam predstavlja drugi dom, saj tudi ko nimajo organizirane nobene aktivnosti pridejo tudi, če zgolj posedijo in poklepetajo ob kavici ali čaju.  

V društvu ustvarjajo varen prostor, kjer osebe z okvaro sluha najdejo sebi enake ljudi, ki imajo podobne življenjske situacije in izzive. Pripravljajo debatne krožke, srečanja, svetovanja v skupinah ter osebno asistenco vsem, ki potrebujejo pomoč. Tedenska druženja in svetovanja so ključen del programa, zato so vrata društva vedno odprta za pomoč, tudi izven delovnega časa.  

»Oseba, ki potrebuje pomoč in svetovanje, lahko pride k nam tudi izven delavnika. Tukaj izpovejo in izrazijo svoje potrebe, probleme in želje, ki jih drugje ne upajo ali ne znajo izpostaviti. « pojasni Moškonova. 

 Poleg svetovanja organizirajo raznolike izobraževalne in kulturne aktivnosti. To vključuje delavnice, izobraževanja, potopisna predavanja, kuharske tečaje, ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Prav tako pa veliko pozornosti namenjajo širjenju znanja znakovnega jezika in novih izrazov, zato v ta namen organizirajo tečaje slovenskega znakovnega jezika in delavnice, ki olajšajo spremljanje informacij v slišečem svetu. 

 

 

 

 

Glasilo, ki bo spregovorilo tudi za tišino 

Vizija društva je, da bi lokalno okolje in slišeča družba bolje razumela izzive, s katerimi se soočajo gluhi in naglušni. Pripravljajo se na izdajo lastnega glasila, s katerim bodo predstavili svoje delo in življenje svoje skupnosti.  

»Želimo predstaviti družbi, da smo tukaj, s svojimi posebnostmi in potrebami, saj se želimo vključevati v družbeno in družabno življenje. Zato je pomembno, da je tudi družba pozorna na to obliko invalidnosti,« zaključi Vlasta Moškon.  

Za svet, ki sliši s srcem 

Društvo gluhih in naglušnih Posavja s svojim delom nenehno odpira prostor za večje razumevanje med slišečimi in tistimi, ki slišijo drugače. Pogosto pozabimo, da je pot od prebranega do razumljenega za gluhe osebe mnogo daljša. Njihov besedni zaklad je skromnejši, dostop do informacij omejen, a prav zato je toliko bolj pomembno, da se kot družba naučimo govoriti preprosto, jasno in s srcem. 

Avtorica članka: Larisa Košir 

Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).