Ustvarjalna po duši, pozitivna po izbiri, neposredna po naravi. V teh treh stavkih bi lahko ujeli bistvo Janje Štefan, pa vendar se za njimi skriva še mnogo več: intuicija, ki vodi mimo razuma. Zvestoba sebi, tudi takrat, ko je to neudobno. Uporniška iskrivost, ki postavlja vprašanja, še preden drugi sploh pomislijo nanje. Njene besede tečejo kot voda – mehko, jasno, neolepšano, a vedno z občutkom. Takšna je tudi njena pot: zaznamovana s spremembami, ki jih ni iskala, a so oblikovale vse, kar danes predaja naprej.
Na profesionalnem zemljevidu je njen dom CDI Univerzum, kjer s strastjo vodi promocijo in marketing zavoda, usmerja program slovenščina kot drugi in tuji jezik, pripravlja kandidate na izpite, organizira preverjanja znanja ter sodeluje v Erasmus+ projektih. Ob tem kot svetovalka v javni službi izobraževanja odraslih in kot koordinatorka za vseživljenjsko učenje za Osrednjeslovensko regijo (kjer so se najine poti tudi prepletle) tke niti, ki povezujejo posameznike, organizacije in zgodbe v smiselno celoto. V vsem, kar počne, pa je eno ostalo enako – vera, da je učenje način življenja. In da lahko iz njega zraste nekaj, kar premika ljudi. Tudi tiho. Tudi počasi. A zares.
Poslušala sem intuicijo, ko je razum omahoval
»Vsakič, ko sem si želela mir, me je življenje postavilo pred nekaj novega, zahtevnega, a s časom tudi globoko očiščevalnega,« pove Janja. Njene prelomnice niso bile zgolj zunanji dogodki – bile so notranje preobrazbe. »Moja rast je pogosto prihajala skozi izgube in spremembe (partnerjev/službe),« iskreno dodaja. Intuicija ji je pogosto prišepnila pot naprej, še preden jo je razum zmogel sprejeti. In prav tem šepetom je morala zaupati – četudi so včasih pomenili, da pusti za seboj znano, domače, varno.
Ena najvidnejših sprememb je bila selitev z domače Štajerske na Gorenjsko. Zaradi ljubezni se je podala v nov svet, kjer je spoznala nove ljudi, si ustvarila družino in začela novo karierno poglavje. Čeprav se ob tem danes nasmehne, vemo, da ni bilo vedno lahko – a je bilo pravo.
Poslanstvo in vrednote z roko v roki skozi življenje
»Učenje ni le orodje – je most, ki povezuje ljudi, gradi samozavest in daje smisel.« Janjino poslanstvo je danes povezano s poslovnim vsakdanom: da ljudem pomaga prepoznati pomen učenja kot nečesa živega, dinamičnega, osebnega. Ni le stopnička do službe ali papirja, ampak način, kako biti bolj v stiku s seboj, z drugimi in s svetom.
Svoje vrednote – iskrenost, povezanost in svoboda – je preskusila na lastni koži. Iskrenost kot osnova odnosa, povezanost kot prostor za rast, svoboda kot temelj za zvestobo sebi. »Potrjujejo se mi znova in znova,« pravi, »in kažejo, da sta notranji mir in skupnost mogoča – če ju živimo iskreno.«
Moja pot ni bila ravna – bila pa je prava
Janjo pot ni vodila po znanih tirnicah. Vsaka sprememba, vsak ovinek jo je naučil nekaj novega – o sistemu, o ljudeh, o sebi. Spremembe niso bile vedno njena izbira, a danes ve, da so bile ključne. »Pripeljale so me do točke, kjer lahko človeško in strokovno resnično povežem.« Največ ji pomeni, da lahko svoje znanje deli. Ne gre le za prenos informacij – gre za prenos občutka, da je mogoče.
Vseživljenjsko učenje kot način, kako ostati živ
»Učenje nas ohranja žive – radovedne, prilagodljive, povezane s svetom,« verjame Janja. In zato je tudi izbrala prav to področje. Ne zato, ker je to učila šola, ampak ker jo je tega učilo življenje. Ko vidi nekoga, ki po dolgih letih ponovno verjame vase, ki se opogumi in naredi korak naprej – takrat ve, da njeno delo nosi smisel.
Projekt Ozaveščanje o pomenu vseživljenjskega učenja (VŽU), ki ga vodi, odpira prostor zgodbam, ki bi sicer ostale neopažene. V njih je moč, ki presega statistiko. »Povezuje skupnost, izobraževalce, organizacije in posameznike, ki si želijo nekaj več,« pojasni Janja. In prav to »nekaj več« je tisto, kar premika premalo slišana življenja v ospredje.
Po skoraj letu delovanja projekt vidi kot prostor za izmenjavo idej in za postavljanje učenja v središče družbenega pogovora. »Projekt daje strukturo temu, kar smo mnogi že prej »tiho živeli« – zdaj pa o tem tudi javno govorimo,« izpostavlja Janja.
Moja ekipa – majhna, a srčna in učinkovita
Janjino ekipo projekta VŽU sestavlja še Tatjana, ki je srce spletne prisotnosti – skrbna, natančna, vedno pripravljena pomagati. »Njena tehnična podpora je temelj, na katerem gradimo zgodbo. Direktor pa s svojo prisotnostjo in pripravljenostjo priskočiti na pomoč soustvarja prostor varnosti in podpore,« opisuje močno povezano ekipo na CDI Univerzum v Ljubljani. »Skupaj tvorimo ekipo, ki verjame v moč vseživljenjskega učenja. Smo povezani, učinkoviti in predvsem predani,« doda Janja z žarom v očeh.
Znanje in učenje – svetloba in gibanje
»Znanje je zame orodje za razumevanje sveta, sebe in drugih. Je kot luč, ki osvetljuje poti, ki bi sicer ostale skrite,« se smeje Janja.
»Učenje pa je živ proces – radovednost v gibanju. Je potovanje, ne cilj. Verjamem, da se učimo vse življenje, pogosto tudi v najmanjših trenutkih in od najbolj nepričakovanih ljudi,« še dodaja.
Vsakdanje življenje je polno majhnih svetilnikov. Treba jih je le opaziti. In Janja jih zna. Skrb zase je temelj, iz katerega lahko dajemo naprej. Janja danes ne beži več od te misli – jo sprejema z odgovornostjo in nežnostjo. »Če ne poslušam sebe, težko slišim druge.«
Družina, šport, tišina
Družina ji pomeni pristan. Tam je lahko točno takšna, kot je. Rada potuje. Narava in gibanje pa sta njena ventila – hribi, smučanje, plezanje, kolesarjenje. In med vsem tem – tišina. Čas zase. Tisti trenutki, ko spet zasliši intuicijo, ki jo vodi že vse življenje.
»Hvaležna sem za vse, kar sem se naučila – in za vse, kar me še čaka. Verjamem, da prava moč tiho raste v nas, ko ostajamo zvesti sebi, se učimo z odprtim srcem in si upamo biti nežni. Učenje me vsak dan spomni, da življenje ni nikoli dokončano. Je vedno znova priložnost, da postanemo še bolj to, kar smo. In če sem lahko komu ob tem v navdih ali oporo – potem je to zame največji smisel,« z Janjo končava najin pogovor.
Povzeto po prispevku na portalu Navdihni.me (https://navdihni.me/janja-ustvarjalka-pomena-ki-verjame-v-tiho-moc-ucenja/).
Avtorica prispevka: Natalie Cvikl Postružnik