Matej Vukovič: Razbijalec miselnih meja
Usodni padec mu je v trenutku odvzel svobodo gibanja. A se Matej Vukovič ne sprašuje, zakaj se je to zgodilo – vpraša se, kaj bo naredil zdaj. Svojo tragedijo je spremenil v agendo in danes kot predsednik Društva paraplegikov Gorenjske govori o stvareh, o katerih drugi raje molčijo.
Po poškodbi hrbtenjače je učenje postavil v središče rehabilitacije. S prekvalifikacijo in študijem logistike si je znova utrl pot v aktivno poklicno življenje, njegova zgodba pa kaže, da so največje ovire pogosto v mislih, ne v telesu.
Pot do poslanstva
Po popolni paralizi se je Matej lotil rehabilitacije z enako intenzivnostjo, s katero se je pred tem loteval športa. Na Soči se je učil hoditi z robotom in hkrati odkril, da je rehabilitacija šola, ki te oblikuje globlje od katere koli fakultete. Danes študira inženirstvo logistike, vodi gorenjsko društvo paraplegikov in skozi mednarodne projekte Erasmus+ širi mrežo podpore onkraj meja.
Učenje, ki spreminja
Matej se je učil tistega, česar knjige ne morejo naučiti – kako znova zaupati lastnem telesu, kako vstopiti v vsakdan, ki ni več tak, kot si ga poznal, in kako postati glas za tiste, ki ga nimajo. Vrstniška podpora in neposredna izmenjava izkušenj med ljudmi s podobnimi usodami sta mu dala več kot kateri koli priročnik.
Skupnost kot gonilo
Gorenjsko skupnost paraplegikov vodi z empatijo nekoga, ki ve, kaj pomeni ta pot od znotraj. S poligoni, kjer udeleženci telesno izkusijo breme arhitektonskih ovir, uči javnost, ki teh ovir sicer ne vidi. »Pogum in vztrajnost premagata vse prepreke.«
Krog znanja
Matej znanje, ki ga pridobil skozi rehabilitacijo in vodenje društva, vrača tistim, ki šele stopajo na to pot. Iz vrstniškega učenja črpa moč in jo prenaša naprej. Skozi projekte Erasmus+ širi mrežo podpore, ki presega državne meje in dokazuje, da so izkušnje invalidov dragocen vir – ne le za invalide.
Preizkušnje na poti
Padec, ki je v sekundi spremenil vse, je bil le začetek. Sledilo je dolgo spoprijemanje z novo samopodobo, s sramom, s predsodki in z arhitekturo, ki jo opaziš šele, ko je ne moreš več prezreti. Sistemske ovire pri dostopu do izobraževanja za tetraplegike so bile realne in trdovratne – a ravno te so mu dale razlog, da postane glas za spremembo.
Preobrazba
Iz mladega športnika je postal nekdo, ki s svojo prisotnostjo širi razumevanje sveta, do katerega večina nikoli ne bo imela neposrednega vpogleda. Svojo tragedijo je spremenil v poslanstvo: v ljubezenskem partnerstvu, v študiju in v vodenju društva vidi dokaz, da so prave meje res samo v mislih.
S prejemnikom priznanja ACS 2026 se je pogovarjal Darijan Novak
Foto: Jana Jocif